Novice na BorzaDela.si.

Odpravnina je enkratno denarno izplačilo, do katerega je upravičen delavec ob prenehanju delovnega razmerja zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca oz. zaradi upokojitve. Pravico do odpravnine ob odpovedi ureja Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) v 109. členu. V skladu s to določbo mora delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, izplačati delavcu odpravnino. Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je določena kot pravica iz delovnega razmerja in izplačana pod pogoji, ki jih določa zakon o delovnih razmerjih (ZDR) ter v višini, ki jo mora delodajalec izplačati na podlagi 109. člena ZDR, se ne šteje v davčno osnovo, vendar največ do višine desetih povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji.

Delavec ima pravico do odpravnine v primeru redne odpovedi delovnega razmerja s strani delodajalca in tudi v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kadar jo poda delavec zaradi razlogov na strani delodajalca npr. neizplačilo več zaporednih plač. Bistveno pri tem je, da ne gre za sporazumno prekinitev delovnega razmerja, sicer delavec nima pravice do odpravnine in ni upravičen do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti.

Odpravnina se praviloma izplača ob zadnji plači, njena višina pa je odvisna od trajanja zaposlitve pri delodajalcu. Delavcu pripada odpravnina tudi v primeru, da mu delovno razmerje preneha zaradi stečaja, likvidacije ali potrjene prisilne poravnave delodajalca. V teh primerih se šteje, da je delovno razmerje prenehalo iz poslovnega razloga oz. da gre za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca. V postopku prisilne poravnave se delavec in delodajalec lahko pisno sporazumeta o načinu izplačila, obliki ali zmanjšanju višine odpravnine, če bi bil zaradi izplačila odpravnine ogrožen obstoj večjega števila delovnih mest pri delodajalcu.

V primerih spremembe delodajalca zaradi statusnih sprememb (npr. preoblikovanje iz delniške družbe v družbo z omejeno odgovornostjo ali prevzem podjetja – delodajalca s strani drugega podjetja) praviloma ne pride do prenehanja pogodbe o zaposlitvi, zato delavcu ne pripada odpravnina, razen v primeru objektivnega poslabšanja pravic iz pogodbe o zaposlitvi, ko delavec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi in se šteje, da gre za razlog na strani delodajalca. V primeru odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi ima delavec pravico do sorazmernega dela odpravnine le, če ponujeno novo delo ni ustrezno, torej če pogodba o zaposlitvi ne bo sklenjena pod enakimi pogoji kot za prejšnje delovno mesto (trajanje delovnega razmerja, izobrazba). Če je ponujeno delo ustrezno, nima pravice do odpravnine.

Delavcu ob upokojitvi pripada odpravnina ne glede na to, na kakšen način se upokoji (starostna, invalidska upokojitev). Prav tako ni pomembno, koliko časa je bil zaposlen pri zadnjem delodajalcu – bistveno je, da mu pogodba o zaposlitvi preneha zaradi upokojitve. 

Delavcu, zaposlenemu za določen čas, ki mu delovno razmerje preneha zaradi poteka pogodbe o zaposlitvi, ne pripada odpravnina. Prav tako do odpravnine ni upravičen delavec, ki je ob odpovedi zaposlen manj kot eno leto pri tem delodajalcu. Vir: poslovni-bazar.si, durs.gov.si