Novice na BorzaDela.si.

Temeljna pravica vsakega državljana in eno osnovnih načel Evropske unije, ki je bilo določeno že z Rimsko pogodbo leta 1957, je enako plačilo za enako delo.

Generalni direktorat za zaposlovanje, socialne zadeve in enake možnosti pri Evropski komisiji je začel s kampanjo za odpravo razlik med spoloma, saj je prišel do ugotovitve, da ženske v Evropski uniji za enako delo še vedno zaslužijo v povprečju 17,6 odstotka manj kot moški. Evropska komisija obravnava razliko med plačo moškega in ženske glede na bruto urno plačilno postavko v celotnem gospodarstvu.

Kljub obstoju dokumentov, ki določajo enakopravnost žensk na vseh področjih, je v vseh sektorjih gospodarstva Evropske unije moč zaznati razlike v plačilu med spoloma. Ponekod so te razlike celo več kot 20-odstotne (Estonija, Slovaška, Avstrija, Nizozemska) ali manj kot 10-odstotne (Malta, Poljska, Italija). Vzrokov za neenakost je več, eden pomembnejših pa je, da je žensko delo še vedno manj ovrednoteno od enakega dela, ki ga opravlja moški.

Statistični urad Republike Slovenije navaja, da so povprečne bruto plače žensk v Sloveniji leta 2007 presegle moške samo v starostni skupini 15 do 24 let, v vseh ostalih starostnih skupinah pa so ženske zaslužile manj kot njihovi moški kolegi na enakih ali primerljivih delovnih mestih. Plače žensk povsod v Sloveniji zaostajajo za moškimi, še najmanj razlik med njimi je bilo na Koroškem in jugovzhodu države. Prav tako podatki Statističnega urada Republike Slovenije kažejo, da je leta 2008 poklic direktorja oz. menedžerja v Sloveniji opravljalo 41.423 oseb, od tega le 12.687 žensk.

Kakšen je obet za prihodnost? Leto 2010 je evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti zato je ena od prednostnih nalog Evropske komisije opozarjanje na žensko plačilno enakost. Za izpolnitev tega cilja pa bo potrebno sodelovanje na lokalni, regionalni in nacionalni ravni ter vključiti v proces odločanja predstavnike delavcev, delodajalcev, nevladnih organizacij in politike. Je pa enakost med spoloma, v času gospodarske krize, ena ključnih postavk za povečevanje konkurenčnosti in dejavnik okrevanja ter rasti gospodarstva. (delo.si)